Poslednji večer
Praznina objela je telesa ogrodje,
kot ljubimec objame ljubimko drhteč.
In reka se duše v vesolje je zlila,
ko sama odšla sem po polju hodeč.
Marjete v laseh jesen zdaj pokriva,
a zguban obraz je še vedno žareč.
Ustnic sem želje že davno pobila,
a z očmi iskala kar dolgo je preč.
Še preden bom zvezdam dušo predala,
naj medu se napijem na cvetih ležeč.
Naj veter moj vonj po polju raznaša,
ko pomlad se vrne me zdavnaj ni več.
MV
Zelo lepa, zrela pesnitev, le nadaljuj:)
Stojan
Maki in Stojan, hvala za odzive. Spodbude "starih mačkov" so vedno veliko vredne.
Lep pozdrav
MV
No, no, tako "stari" pa zopet niso :)
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Madam V
- 12. 04. 2021 ob 12:59
- Prebrano 478 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.12