Šilasti oboki
parajo višino,
hlad odžeja,
marmorne plošče
pozabljajo imena,
črede praznih obrazov se pasejo
mimo pisanih vitrajev,
prah mehča
črvive rezbarije,
tisoči korakov bobnajo
nad neznanim vojakom,
tiho žuborenje glasov,
stojnice ponujajo
knjige, razglednice.

Opoldanski zvon
zdrobi mir.
Odnekod glasen Očenaš.
Kot po pomoti.

daya