Mlada sva midva bila,
se nesrečno zaljubila,
usoda neusmiljena
naju kruto je ločila.
Oče tvoj je bil bogat,
moj je bil uboga reva,
meni bi zavili vrat
in pri vas bi šiba pela,
če bi midva kaj imela.
So ti zrihtali moža,
takega, kot se spodobi,
z njim si ti srečna bila,
jaz sem sebi babo dobil,
od takrat je mnogo let,
davno je mladost minila,
nima smisla si želet,
da bi se še kdaj vrnila
boljše, če bi pozabila.
Sem slučajno te enkrat
s tvojimi otroki videl,
moram sam sebi priznat,
da sem se močno začudil,
saj tvoj najstarejši sin
ki spominja name- očeta,
tebi name je spomin,
in na tista daljna leta,
leta najinega greha.
Ena prav slaba pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gregor Markič Factotum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!