Pogrinjek je pripravljen
že od davnin
Kruh in sol
za srečanje
in za slovo
Ljudje so prihajali
in odhajali
duh daritve
pa je živel
za pričevanje
duhu
Ko bo izginilo
gostoljubje
bo izginil svet
v dokazovanju
da bi sebe dokazal
Sredi pepela
pa bo sijalo isto sonce
resnice
neminljivosti
Svet
ne more več
prikloniti svojega tilnika
Na Tvojem vrtu
ni nikogar
ki bi prosil odpuščanja
Ko bo izginilo gostoljubje
Bo izginil svet.
... kruh, so...
Meni je pesem všečna.
LpM
Hvala Maki! Več se skoraj ne da reči. Se bojim, da sem rekel že preveč. Rahlo apokaliptično...
lp, m.
Ko nas več nebo
prigrinjek bo ostal
vabil k obedu ... od ust do ust
mlajše generacije...
Lp!
Življenje, tako preprosto in skrivnostno hkrati. Majhni obredi, ki nas povezujejo v eno...
lp, m
Izjemna pesem, strinjam se z vsakim verzom!
Ananda
Ko gostoljubja potrebni so nam na vrata trkali,
kje smo bili? Z rok smo si umili krivdo, kaj pa vest?
Pogrinjek, na duši.
Se me je dotaknila!
Lp, Drago
Ananda, Drago, hvala za komentar! Problemi so praktične narave, ampak, boli tisto nenehno ponavljanje, tujci, tujci..., ko je razčlovečenje že tako veliko.
Pozdrav obema, m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!