Polarno aprilsko jutro spremeni podobo - in to že petič v zadnjih šestih ducatih, da dedičem nič ne bo ostalo. Pusti bolečino in ohladi spermo. Sled nje povèže v culo in odnese mrliče v dolino.

Zareže! Grobo poreže, razmrcvari, oskruni, zaduši, posíli ter razvrednoti pomen prikazne fotografije, da zapeče spomin na brstoče regradove lučke. Na površju ustvarja ledene podobice in religiozne ornamente. Zadavi otroka v maternici in potem zakrvavijo smole med porušenimi domóvi.

A glej ga zlómka! Še včeraj so bili cvetovi češenj poročno beli - danes so že oksidirali. Življenje pa se kljub vsemu ne ustavi - gre naprej brez njegove odgovornosti, brez pridanih posledic.

Kruto zre v jutri.

Jernej Jager