^{Sejem drobce vetra, in v skodelico navlivam zadnji žarek ki mi je še ostal od sinočnega razdejanja}

^{Svetlobo preženem in jo pogumno izrinem iz stezic.}

^{V vas se pride po strmem kamnitem kolovozu. V duhu časa in prostora, v objemu osušenega kaljenega odsevka svétlo rumenih ovojev tako prikupno neodločno zadišijo radovednosti.}

^{Kamen od trdote zacvili, da zadonijo kopita in predramijo produkcijo sline. Grizem ječmenov slad ki mi ga je v dlan posadila znanka iz ulice. Grizem preslico, ki zarašča domačo njivo. Stopam po skalovju, ki bremeni mojo lačno dušo in noge so bolečina, ki so mi jo povzročili opeharjeni krokodili.}

^{In delam se, da vse je v redu - a način posejanega vetra bega utrujene kosti.}

^{Na trgu kupujem sadike ljubezni - išečem trajnice večne obstojnosti, ki ne pozebejo, ki se ne osločijo in ki ne ovenijo. Tisoč je že bilo zgodb kaljenega srcà in medeno je bilo že v majih.}

^{Slišim brstenje žita in vidim orkester čebel kako oprašujejo kosmulje ob Rimski nekropoli.}

Jernej Jager