Pomlad v Rimu

 Sejem drobce vetra, in v skodelico navlivam zadnji žarek ki mi je še ostal od sinočnega razdejanja

 

Svetlobo preženem in jo pogumno izrinem iz stezic.

 

V vas se pride po strmem kamnitem kolovozu. V duhu časa in prostora, v objemu osušenega kaljenega odsevka svétlo rumenih ovojev tako prikupno neodločno zadišijo radovednosti.

 

Kamen od trdote zacvili, da zadonijo kopita in predramijo produkcijo sline. Grizem ječmenov slad ki mi ga je v dlan posadila znanka iz ulice. Grizem preslico, ki zarašča domačo njivo. Stopam po skalovju, ki bremeni mojo lačno dušo in noge so bolečina, ki so mi jo povzročili opeharjeni krokodili.

 

In delam se, da vse je v redu - a način posejanega vetra bega utrujene kosti.

 

Na trgu kupujem sadike ljubezni - išečem trajnice večne obstojnosti, ki ne pozebejo, ki se ne osločijo in ki ne ovenijo. Tisoč je že bilo zgodb kaljenega srcà in medeno je bilo že v majih.

 

Slišim brstenje žita in vidim orkester čebel kako oprašujejo kosmulje ob Rimski nekropoli.

Jernej Jager

Svit

Poslano:
05. 04. 2021 ob 13:57

In delam se, da vse je v redu - a način posejanega vetra bega utrujene kosti.


Čestitke

Zastavica

Jernej Jager

Poslano:
05. 04. 2021 ob 21:16

Svit! Veter zna biti dvoličen. Jaz se ga bojim in ga vedno imam na distanci! Lp in hvala za odziv ter za lepe besede.

Zastavica

Svit

Poslano:
05. 04. 2021 ob 21:31

Jernej, v Pismu je prispodoba o duhu: "veter veje kjer hoče, ne veš od kod pride, niti kam gre..." tako nekako.

Zastavica

Jernej Jager

Poslano:
05. 04. 2021 ob 23:18

Svit! Res je! Veter je grozno zloben in nepredvidljiv - stalno spletkari in išče zgolj lastne koristi. Na vse drug(e)o pa se požvižga. Samo, da je njemu udobno. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Jernej Jager
Napisal/a: Jernej Jager

Pesmi

  • 05. 04. 2021 ob 05:42
  • Prebrano 139 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica