Nekje na mostu
Zaspim v tišino noči
zasidran v valove sanj
nisem več s teboj
a kot besna reka nabreknem
in svoj val bi zavel vate
te preplavil
prispodobe mi krojijo noč
osamljen celim rane
a valovi ostajajo
polni pričakovanja
vendar zaspijo v tišino noči
tisto jutro, vedro,
mora še počakati
da ga ne odnese potuhnjeni veter
realnega življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 03. 04. 2021 ob 11:01
- Prebrano 326 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 97.96
- Število ocen: 5
