Dete
Sedim ob kaminu, ki me prevzame,
brezskrbna v naročju moje zlate mame.
Ko mi z dlanmi gre skozi lase,
nežno me boža, mi zgodbo pove:
»Jokala sem dolgo, prav vsako pomlad,
preden prišel si, ti moj zaklad.
Noč prav vsako sem pesmi ti pela,
hrepenela, čakala, da bi te objela.
Prosila boga in vse vesolje,
da te že končno k meni pripelje.
Poleti sem zrla v zvezdnato noč,
zagledam utrinek, začutim pomoč.
Takoj sem spoznala, da ne gre za pomoto,
v trebuščku sem svojem dobila toploto.
Četudi bila nisem več rosno mlada,
v trenutku imela sem neskončno te rada.
Okoli mene je sijala lepota,
saj midve bili sva že tedaj celota.
Zaznala tvoj sem prisrčen klepet,
to bil je dogodek, ko obstal je ves svet.
Orosilo se meni je od sreče oko,
ko sem prvič dotaknila se tebe z roko.
Vedela sem, da sem lahko brez skrbi,
takoj ko so srečale se najine oči.
Zdaj ob kaminu moja roka te boža,
saj zame najlepša, dehteča si roža.
Kadar imela boleč boš spomin,
spomni se mene in na topli kamin.«
Poleti sem zrla v zvezdnato noč,
zagledam utrinek, začutim pomoč.
Čestitke
Ja Svit, za mnoge mamice po svetu, ta je bila posvečena osebi, ki mi je lektorirala eno od knjig. Zdaj ima dva čudovita otroka.
LP, Stojan
Pesem pisana rokom mame!
Lp!
Ja morda res, včasih mi je bližje, če pišem v ženski obliki.
Hvala,
Stojan
U ognjištu i kaminu je katkada skupljena sva toplina univerzuma,
ali je ipak snažnija ona od naše majke!
Čestitke,
Ivan
Se strinjam Ivan, ogenj je najmočnejša materija, ki se je nikoli ne da onečastiti, umazati, prizadeti ...
Hvala in lep dan, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 03. 04. 2021 ob 05:09
- Prebrano 461 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 108.93
- Število ocen: 4