Sprejemanje polsna

v zaklenjenosti prepiha,

ki premetava vse v moji podstrehi.

Lističi na koledarju odpadajo,

prekrivajo tavajoča čustva

moje zmedenosti.

Občutek, da še nisem popolnoma rojena,

da srce še ne bije v mojih prsih.

Odpiram duri, ki so tuja.

Dlan, oprijemajoča se rutine v iskanju dotika.

Doživetega v Duši.

Ljubim te brezmejno,

čeprav se še nisva srečala.

Zaupam,

da bova nekoč v polsnu sprejetosti,

pometla vse lističe s koledarja …

Stojan Knez