
Ko utihnem
spregovorijo stvari
in zapoznela zima
se strinja
Zidovom v bloku
se nenehno kolca
in govori se
o tkivu družbe
ki spominja
na Zlomljeni steber
Fride Kahlo
ki je bila sama
steber Modre hiše
Trpeča boginja
podob
La Casa Azul
košček neba
na zemlji
ki je v zavesti ljudi
postal že romarski kraj
Vse lepo združuje ljudi
A kdo ve
kako lepo je bilo
petje Siren
neke druge modre hiše
nekih drugih čeri
ki so na koncu
prav kot vse hiše
grobovi postale
Veliko sob je v tvoji hiši.
Vse umre in se zruši, modrosti se pozabljajo, šteje le, kako je zdaj in kaj postavljaš v hišo, ki si jo dobil na posodo, da si lahko v njej, vse kar želiš biti. Včasih Kirka, včasih Penelopa. :)
Sirene pojejo vsem. Zavajamo se z lastnim umom. Če že ne s tujim :)
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!