Vrednost stvari
Z leti pa boš opustil
akrobatiko sodbe
bolj poslušal v somrak
preostanek tišine
Vprašanja boš postavil
še enkrat
In tudi ko boš požagal
zadnje drevo
bo drevo v izviru čisto
in neskončno
Le sopotje si
Nasmej se sebi
ker
vrednost stvari
je v njenem koncu
Kdo ve
ali vidiš še reko
ali vidiš nebo
ko hodiš v vrt
po cvetje
ki te ni obsodilo
Poslano:
27. 03. 2021 ob 00:28
Spremenjeno:
27. 03. 2021 ob 00:32
dobra...posebej zadnja kitica ...
lv in ln !!!
Le sopotje si ...zveni tako malo, a v resnici je vse. Vrednost majhnosti.
lp
pi
Draga Irena, me veseli, da si našla drobec zase. V pesmi sem dosti prečrtal, nisem hotel, da postane kritika. Lep dan ti želim! m.
ko hodiš v vrt
po cvetje
ki te ni obsodilo
Čestitke
Živjo,
zelo mi je všeč druga in zadnja kitica ter vmesna metafora sopotja v pesmi. Se mi pa zdi, da bi lahko bila predzadnja kitica, kjer leži verjetno tudi glavna tema pesmi, boljša. Morda bi premislil predvsem o prvem delu te kitice:
S konca obupnih mask
pa se človek še nasmeji
sebi
Te maske oz. sama besedna zveza "obupnih mask" mi namreč ne sodijo v preostalo vzdušje pesmi.
Prav tako bi premislila o kakšnem bolj izvirnem naslovu. :)
Lp,
Helena
Hvala, Helena..., mogoče je vreden samo zaključek. Ko bo čas jo napišem na novo.
lp, m.
Pozdravljen,
tudi v redu, torej pustiva to verzijo kar tukaj. :)
Lp,
Helena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 27. 03. 2021 ob 00:18
- Prebrano 622 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.56
- Število ocen: 8