Sonet X.
Veter biča že grobove,
dedov naših pod zemljo,
reka dere čez bregove,
čisto čista kot zlato.
Naša zemlja korenine,
svoje rodne zdaj poji,
naših src vse bolečine,
ki spomine nam budi.
Oko hudiča ne počiva,
ko je megla nad vasjo,
črno sonce se nam skriva,
ko na zemlji je lepo,
in je luč obzorja kriva,
daleč, daleč za goro.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 26. 03. 2021 ob 14:04
- Prebrano 336 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 49.5
- Število ocen: 3
