bil sem priča nekaj

temnim sobam in

gestapo bombam

in perfektnim stiskom rok

in vojna je izrazna

glasbo ločujejo frizure

človek je zmeraj proti nebu

hudiči prepustijo svoje

glasove

blatu in sončnim žarkom

skoraj mistika je

način kako rečemo

ne

ko je najmanj žival

videl sem divjino

kako nosi

nagobčnik

in preveč je fraz za

žensko rdečo in isto

ki trepeta

kar naznani življenje so

brisače na plaži

in skoraj gola telesa ki so

se drug z drugim strinjala da

si delijo malo kože za eno popoldne

vsak dan spoznamo tujce

in jih okličemo za svoje

jih naučimo svojih rutin in

skušamo razkosati njihove

nikamor se ne mudi

da smo stari imamo časa na pretek

ni nobenega pritiska

smo kri DNK prazni listi in budilka

z naglico smo bili porinjeni v svet

in zdaj ko smo tu

to ni več važno

vse je tako črno kot vpitje soprana

čudovito

prefinjeno

kot oblak

medtem ko nekateri klovni

na socialni podpori

pripovedujejo zgodbe o smešnem

in groznem

in kako je cirkus

najbolj žalostna stvar

da se ji smejiš

katerikoli klovn ti bo povedal

edina pot navzdol

je skozi

edini absolut je

svinčnik in papir

in edini greh

je mladost zapuščena neizživeta

vse kar je vmes se

zdi kot čarovnija

kar ne moremo imeti

kar ne moremo dobiti

je majhen problem na

velik način

in stvari se zlomijo

kot tudi ljudje

nihče ne ostane

nihče ne ploska

katerikoli klovn ti bo povedal

je zelo težka šala

za napisat

naprimerjanez