Nasmeh na obrazu, ustnice na očeh,
vedno tam, kjer dela se greh.
Kako je ljubezen greh
- kot da bi nova polna steklenica vina končala v smeteh?
Imeti se lepo
ali ni dovolj zato najino golo telo?
Kaj še človek potrebuje,
ko med ljubeznijo vzdihuje?
Lepota združenih teles,
le še par korakov do nebes.
In ti in jaz izgubljena sva nekje vmes,
ko se dajeva počez in čez.
Trenutek za trenutkom čas mineva,
a naju ura več ne prehiteva,
saj odkrila sva svoj biser dneva.
In tudi ko strast mine,
za njo sled ne izgine,
še zjutraj obujava posteljne skomine.
To ni ljubezen, bi rekli klerikalci,
to je telovadba, bi rekli fizikalci.
A nama je vseeno,
ko združena v eno odgovarjava:
“Fant najd si dečvo eno!”
Tudi erotska poezija zasluži svoj "košček neba", mar ne.
Lp, Maki
Stari skomini pritegnejo nove...srečno!
Lp!
Hvala MAKI in Tanja.
Drugače pa sploh nisem razmišljal o kakšni "globoki" erotski poeziji (ki seveda zasluži kos neba). Zapis je nastal tako spontano, kot neko jutranje razmišljanje, kot zapis v dnevnik. Pa sem si rekel, ah kaj za vraga, saj to je skoraj pesnitev. Mar jo ne bi podelil še s kom...
Upam, da res, zavrti se še kdaj ta posteljni ples ;)
Lp,
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JureC
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!