ali si kdaj spremljal moje nervozne sprehode
in razstavil njihove krike
brezbožne stoke in darovanja
obotavljanja korakov
skozi gnezda oprijetih teles
in nezvestih mačeh
ali si jim ponudil svoje ustnice kot popotno palico
in z njimi krmaril po mojem boku
se zgrinjal nad temo mokrišč
in v iskanju vdolbin
prerešetal vse mimoidoče lastovke
z zanamci in brez njih
ali si vzel poper iz svojih las
in pobegnil s furijo nežnih kosti
z očmi kot potovanja
v brezkrajnost
brezkončne so savane strasti
brezdanje so globeli
v katerih umivam svoje korake
in drobtine s tvojih čevljev
dvigujem čisto do svojih
okroglih
lun
Vesna Šare