Postelja lebdi v jutranji svetlobi. Zazre se v belino. Pogled ji obstane na odsevu v ogledalu. Čeprav ga je opazovala že ničkolikokrat, se ji zazdi, da prodira skozi površinskost globlje vase. Prevzame jo neobičajno občutenje zavedanja. Pomakne se v osvobajajočo ločenost od vsega izven nje. Okvir zaznave ji bistri misli. Umivanje obraza si ne umaže s skrbmi, ki ji sicer begajo sem ter tja. Šele zdaj zares čuti, kako ji voda mehča kožo.
Kapljice počasi polzijo po zrcalu.
Fina, lahorasta prozaida - osvežava svojom lakoćom i nepretencioznošću...
Čestitke
Jagoda in Svit, najlepša hvala za odziv.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!