A veš, ko se vate splazijo mir, spokoj, ko znotraj - globoko v sebi, najdeš še zadnji topel sončni poblesk, ki si ga ujel prejšnji konec tedna? Dejansko pa gre za košček poletja ? Ves moj čas držim v pesti sreče in čas traja in je - vselej zame. In občasno zarote še zaskelijo, zapečejo in udarijo kot bič. Do kosti, do krvi. Ko se zgodi zares popolnoma nepričakovano kolesarjenje "v neznano" in ko od domačih zaslišiš :
"Nejko, kam pa greš?"
Ko se kot slepec prepustiš stanju tu in zdaj in se zgodijo dogodivščine na dlani? No - to.
Veter brije in včasih se zgodi sneg v aprilu, še včeraj pa je vremenar po TV-ju govoril kako se v mirnem zavetju sončnih lis greje naša kokoška in še včeraj je bila njena moda : Kratek rokav ? Narava želi nov začetek in spremembe - znotraj nas samih. Marsikoga lahko zaboli glava - odraz, da se um upira spremembi. Nespečnost pa je odraz, da um premleva, kako naprej. S kom, zakaj ter kako?!
Odnos!
Vse je v odnosu ! Vse se začne ter konča pri odnosu. Seveda pa je odvisno kakšen posameznik si. Kako dojemaš stvari ! Kako stvari ter situacije zaznavaš, dojemaš, sprejemaš ! Čez čas ugotoviš, da je bolje vso krivdo zvaliti nase. In priznati, da si zgolj ti kriv ! Pa tudi če nisi ! Boljše zate, da si!
"Zgolj jaz sem odgovoren! Napake so v meni. V drugih jih ni, jih nikoli zares ni bilo. Zgolj jaz sem napačno interpretiral stvari, ljudi in okolico. Pa še vedno ne spreminjam mnenja?! Zakaj bi ga? Lepa beseda ne najde ničesar - še najman pa mesta, ki je lepó in prijazno. Prijazen obraz in pozitivna motiviranost in noži so v hrbtu. Vsak dan jih je manj! Pomirjenost je tu - in to šteje. Nasmeh!"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!