Prevod dela: Povodni mož

Avtor izvirnika: France Prešeren

Rivertimigviro

De longe en Ljubljana fraulinoj belegas, 

ke Urška plej bela- loĝantoj ne negas,

de ŝia beleco komuna konsento,

por tio necesas neniu argumento.

Egale al stelo en frua ĉiel'

ŝi estis elstara virina model'.

 

De multaj fraulinoj, de kelka virino

okuloj larmiĝis sekrete sen fino,

ĉar plejan al Urška la viroj dediĉis

inklinon- la maskloj al ŝi ne sufiĉis.

Se ie en urbo aperis belvir',

ŝi tuje klopodis pri nova akir'.

 

Ŝi sciis promesi, ŝi sciis rifuzi,

ŝi estis afabla, kapablis konfŭzi

la korojn de knaboj iliajn gepatrojn,

ŝi kaŭzis korvundojn, dolorajn cikatrojn.

Ludantan kun viroj longtempe sen hont'

atendis kun iu pli forta renkont'.

 

Sur placo en urbo, sub verda tilio,

trumpetoj muzikis dancadis hom' ĉiu,

dimanĉe feliĉaj junuloj tagmeze

el tuta Ljubljana dancadis freneze.

Reĝino de balo- de Urška belec',

sed ŝi ne dancadis pro troa vantec'.

 

Petita de multaj ŝi čiujn rifuzas

dancadon rezignas- ekskuzojn ŝi uzas,

dum Urška hezitas, jam sun' malleviĝas,

mallum' proksimiĝas, jam nokto fariĝas.

En turo jam batis vespersepa hor'

tuj kiam ŝin tuŝis dancema humor'.

 

Ĉirkaŭrigardanta iun elektanta

ekvidas: ĉe tablo sidas eleganta

junulo, al kiu neniu egalus,

en lian brakumon fraŭlinoj enfalus.

Lin ĉarmi ekstaras aspiro en ŝi,

okulojn kokete ŝi turnas al li.

 

Li tion rimarkas, aliĝas al Urška,

"Ĉu vi volas danci?" kun voĉo li bruska

demandis, "Ĉe enfluo de Sava rivero 

kaj Donava mi aŭdis pri vi, jen mistero, 

jam Uršika bela, vin, mia ideal',

mi, Uršika bela, invitas al bal'.

 

Li tion dirante sin klinas profunde,

ridetas la bela knabino aminde,

"Ĝis nun mi ne dancis eĉ ne unu paŝon,

ĉar vin mi atendis, jen veran malkaŝon.

Ni dancu ĝis kantos la najtigal'

la suno subiras, finiĝas la bal'.

 

Ŝi prenis la manon de bela junulo,

kaj ili ekdancis antaŭ la okuloj 

de ĉirkaustarantaj enviaj virinoj,

egale se ilin portadis flugiloj.

Ne estas videbla, ĉu tuŝas la pied

la teron simile al kirloŝtormet'.

 

Miregas vidantaj ne kredi povantaj

kaj tuj muzikistoj eĉ ludi ĉesantaj,

trumpetoj la voĉon ne plue eldonis,

per piedoj junulo batante brusonis.

"Ne ŝatas mi arton de la violon'

ektondru alia terurega son'!

 

Tuj tuj proksimiĝis la nigraj nebuloj,

ektondris ĉielo, ekbrilis la fulmoj,

olrelsurdiganta de ventoj muĝado,

eksonis de la riveretoj zumado.

La haroj de ĉiuj ekstaris pro tim'

o ve, o ve, Uršika, povra anim'!

 

"Ne timu, mi Urška, rapide nur saltu,

ne timu," li diras "ne timu, ne haltu

ne timu riverojn bruege zumantajn,

ne timu vi ventojn fortege muĝantajn.

Rapide turniĝu la piedoj en danc',

rapide, rapide eĉ pli ol la lanc."

 

"Oh, nur iomete ni haltu mi kara,

por ke mi ripozu, eksterordinara

laceco min tedas." "For estas Turkio,

ni devas nin streĉi, ne helpas nenio.

La ondoj vin vokas de Sava river'

en blanka Turkio, de mi naskiĝter'."

 

Post tio dirita tuj ili rapide

pli fore pli fore dancadis senbride,

sur bord' de Ljubljanca turniĝis trifoje,

dancantaj sin ĵetis en akvon malĝoje.

Ekvidis la homoj vorticon en flu'

sed la belulinon neniu iam plu.

Gregor Markič Factotum

Gregor Markič Factotum

Poslano:
18. 03. 2021 ob 20:09

Uf, to pa je bilo veliko delo. Za tiste, ki še niso slišali žive esperantske besede:

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
18. 03. 2021 ob 20:55

Waw! Odlično! Navdušen sem!  

Ja, verjetno pesem tako dobro poznam(o), da lahko pravzaprav popolnoma razumem(mo)!


Čestitke!

Lp!

Jošt Š.

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
19. 03. 2021 ob 07:28

Imaš prav Jošt. Me veseli, da ti je všeč. 

Zastavica

koni

Poslano:
19. 03. 2021 ob 14:54

Res je, to je veliko delo, Gregor! Čestitke in lep pozdrav!

Breda

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
19. 03. 2021 ob 17:47

Čestitke za projekt, ki je potreboval znanje, voljo in čas.

lp

pi

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
19. 03. 2021 ob 20:05

Hvala, dragi pesnici Breda in Irena. 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 03. 2021 ob 14:08

O, zanimivo, esperanto! Bi rabili cel tečaj ... čestitke, da si se lotil tako zahtevnega dela,

lp, Ana

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
24. 03. 2021 ob 17:33

Hvala uredništvu za priznanje. Nekaj časa bo trajalo to moje esperantsko obdobje, trenutno delam že na tretji slovenski klasiki, rezultat bom objavil, kakopak. Mnogo pesmi je bilo že prevedenih v esperanto, moj Povodni mož je tako že drugi prevod. Prvega je oskrbel Tone Logar, a za moj okus moj prevod teče bolj gladko in od bralca zahteva manj napora (=slovnične analize).

Zastavica

Ananda

Poslano:
24. 03. 2021 ob 23:21

Čestitke za kolosalen prevod! Prešerna sem sicer brala v francoščini, upam da tudi tvoj esperanto izide v knjižni zbirki! ***

Zastavica

triglav

Poslano:
25. 03. 2021 ob 07:09

Čestitke, Gregor, lepo se sliši tvoj prevod.

Moram reči, da sem bila sama še odraščajoče dekle, ko sem prvič slišala za esperanto. Takrat se je veliko govorilo, da bo postal svetovni jezik in so ga hoteli uvesti celo v šolski program. Potem pa s projektom ni bilo nič.


Tvoji prevodi so super tudi zato, ker jih pospremiš z živo besedo  (*_*)


Bodi lepo, Marija

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
01. 04. 2021 ob 10:42
Spremenjeno:
02. 04. 2021 ob 18:30

V slovenski esperantski skupnosti so moji prevodi Prešerna povzročili vihar, če se kakemu pojavu v tako mikroskopski skupnosti sme tako reči. Obtožen sem bil, da ne le ne znam (ne scias) esperantske slovnice, temveč da je tudi ne zmorem znati (ne scipovas), ter da škodujem esperantu in slovenskim esperantistom. Ukazano mi je bilo, naj s svojim početjem nemudoma preneham, naj objave v besedilni in zvočni obliki promptno umaknem izpred oči javnosti in naj se vpišem na tečaj, kjer se bom naučil slovnice. Pri natančnem pregledu mojega prevoda Povodnega moža z "uradnim" slovenskim esperantskim prevajalcem za poezijo se je kasneje izkazalo, da slovničnih napak- ni. Kar je doajenu slovenskega esperantišča v resnici šlo v nos, so bili moji "metrični in oblikovni spodrsljaji".
Prvi greh, ki mi je bil očitan, je, da sem spremenil rimo iz abbbcc v aabbcc. Gotovo je očitek veljaven. Vreden je tako upoštevanja kot ovržbe. Topogledno moram povedati, da sem se tako namenoma in premišljeno odločil, ker sem vesel vsake dobre rime, ki je najdem v esperantu, to pa ni lahko. Umetelnih rim sem natrosil v tem prevodu premnogo. Z rimami je v esperantu težje kot v slovenščini in zato sem se odločil ne iskati tri zaporedne rime in našel drugo pot, ki ušesom ni nič manj blagoglasna. Drugače kot v izvirniku, nobenega verza ne puščam nerimanega. Nisem tako brezglav, da bi rekel, da sem šel Prešerna popravljat, pravim samo, da sem našel neko prevajalsko rešitev. O všečnosti te rešitve na tem mestu ne bi hotel razpredati. Že slišim, kako bo rekel kak veleum: pri Prešernu taki posegi niso dovoljeni, kot da je Prešeren kaj posebnega. Take dikcije sem vajen pri prevajalcih Biblije. Zase si vedno lastijo neko posebno svečeništvo. Se popolnoma ne strinjam. Prevajanje Franceta Prešerna ali Korenčkovega Jožeta v mojih očeh zahtevata enako disciplino in akribijo. Spet drugi veleum bo rekel: tvoj prevod Prešerna v esperanto ni več Prešeren. No, seveda, saj kako pa bi naj bi to sploh bilo mogoče? Esperanto je nastal 40 let po pesnikovi smrti, kako naj bi bil esperantiziran Prešeren še Prešeren? Se lahko takim veselim nekoristnim oksimoronom v resni debati izognemo?
Drugi veliki greh, ki mi je bil očitan, se tiče metruma.
V spodnjih verzih sem si dovolil tonizirati šibke položaje (zloge v položaju U) in atonizirati zloge v iktu:
19: Sub LA
21: dimanĉe tuTA
52: se portus ilIN
56: ĉiUJ
To je tehnično vzeto greh, a takih "grehov" je pri Prešernu mnogo. Veleslaven je primer iz Uvoda:

"Okrog vrat straža na pomoč zavpije"

S tem primerom mahajo literarni teoretiki ad nauseam, kako je prav pesnikov "prekršek" prispeval k muzikalnosti in kaj vem kaj še. Pogosto navajanje tega primera daje vtis, kot da gre za nekakšen unikum v opusu Vrbljana. Pa ni res, primerov je mnogo, samo par verzov više je naredil isti greh, brez razloga in brez posebnega učinka:

Ak PA naklonijo nam smrt bogovi.

Tu ne gre za nikakršno napako, temveč za legitimen in prav nič redek obrtniški prijem. Bralec / igralec / izvajalec je dolžan to spretno izvesti, zaradi česar jaz svoje prevode pogosto tudi posnamem, da prikažem, kako je treba moje delo poustvariti. Prepogosto sem namreč že slišal na programu Ars, kako naši vrli vrhunski igralci masakrirajo antične heksametre, v prevajanje katerih so naši prevajalci vložili toliko truda in tako smisel izvirnika docela in brez sramu izmaličijo.
Očitač mi je kot napako iste sorte gornjim trem navedel tudi spodnji primer.
52: tiEL same
No, tu je bil moj namen povsem drug- zmanjšati število zlogov v verzu s krčitvijo hiata in torej hočem da se zlog prebere kot "tjel"- in prepričan sem, da to ne vpliva na razumevanje in ta prijem nekemu vsaj zmernemu ljubitelju poezije ne bi smel dvigovati obrvi. V šansonih in popevkah je teh in takih primerov mnogo premnogo. K zadnjim očitkom naj dodam, da kritikastru očitno ni jasno, da prozodija v prozi in poeziji ni enaka. Če o tem razglabljamo, se ne moremo sklicevati na esperantsko slovnico, to je zakonitost človeškega govornega aparata, fonetiko. Luter bi rekel, da je treba gledati folku na "gobec", če hočemo pisati dober jezik.
Tretja skupina očitkov so gramatikalni. V 23. verzu naj bi manjkal glagol "estas". Gotovo da manjka, se mu je pač pripetila elipsa! Nadomestil ga bom z dvopičjem, pa bo. Tudi v govorjenem jeziku v slovenščini in v drugih jezikih rečemo tako: "Glej, šel sem včeraj po cesti in kaj sem videl- (DA) si me srečal in me nisi pozdravil! Ali pa, če hočete: "Historia magistra vitae" ali: "Dobrota - sirota." na nek način tudi: "Volk sit, koza cela." in "Traduttore, traditore".
Enkrat jen vežem z imenovalnikom (v. 40), drugič s tožilnikom (v. 46). Če temu členku sledi samostalnik, naj bo ta v tožilniku, tako berem v PIV.
Kaj reči glede Prešernove gramatike? Poglejte si ga, mojstra, na delu:

To videti, drugi so vsi ostrmeli...

Povejte mi no, kje je pobral take slovnične krote? Se je li na belem Dunaju preveč s Šiptarji pajdašil? Resnica je taka, da bi se takemu stavku pri Koseskemu vsi posmehovali, ker pa smo se Prešerna učili od mladih nog, smo se tega stavka navadili in nekako toleriramo pesnikovo slovnično napako, ki v resnici ni lepa.
Četrti očitek mi je oporekal apostrof. Ta naj bi bil dovoljen le pri določnem členu in samostalnikih. Moj pregrešek v 12. verzu (akir'), kjer sem tako obrusil glagol, naj bi bil nedopusten. Pa je to res? S to rečjo je tako, da se lahko dogovorimo upoštevati pravilo v pisanem jeziku, v govoru pa se bo neizogibno dogajalo, da bodo govorci besede krajšali neoziraje se na besedno vrsto. Tudi to je tista že omenjena fiziološka danost. Fonologija se namreč za slovnične kategorije briga še mnogo manj kot jaz za očitke, ki so mi bili navrženi. Torej: le izvolite popravljati, če jo najdete tako apostrofirano besedo v prozi, nas pesnike pa boste brali, če vam bomo všeč, če vam ne bomo, nas brali pač ne boste. S tem dotičnim apostrofom sem dosegel učinkovito rimo, ki se ji ne nameravam odreči. Mi pesniki smo grozni, kršimo pravila, preskakujemo zarisane črte in izzivamo jezikovne čistune in moralne puriste, kjer jih le moremo, samo zato, ker nam njihova jeznoritost godi in se naslajamo nad paro, ki piha iz njihovih ušes. Kaj je mar poetu, kar mora prevajalec poezije tudi sam biti, če ga kdo graja? Srce in lastni čut za lepoto ga naj vodi, pa če bo pri tem prekršil vsakršne zakone. Bomo klicali Prešerna na zagovor, če si je privoščil germanizem, ki se v sledečih letih- drugače kot mnogi drugi- pač ni prijel?
Narveč sveta otrokam sliši Slave (Der größte Teil der Welt gehört...)
Drugi očitki, ki so mi bili navrženi so pa že smešni. V 49. verzu ne sme ona prijeti za roko njega, temveč moram storiti, da bo on prijel njo.
Dovolim si svojo porcijo licentie poetice tako pri svojem avtorskem ustvarjanju kot pri prevajanju. Nikakor pa ne bom dovolil, da mi bo licentio poetico s pipeto odmerjal nekakšen filister, ki sem ga pri prevajanju videl na delu. Bil sem namreč prisoten, ko je vzporedno prevajal nastop nekega italijanskega esperantista. Pri tem je tekla beseda 20 minut o neki svetopisemski prigodi, o nekem zapravljivem sinu. Bilo je očitno, da prevajalec sam ne ve dobro, kaj prevaja in publiki tudi ni mogel preoddati sporočila, ki ga je gostujoči profesor predaval. Poskusil sem se med nesrečno njegovo zadrego, ki je prevajalcu samemu očitno povzročala zadrego, priglasiti k besedi, a mi to ni uspelo. Po koncu dogodka sem prevajalcu povedal, da je vendar prevajal o priliki o izgubljenem sinu. Kaj mu je ostalo drugega, da se je plosknil po čelu in se sebi nasmejal? K sreči publika ni opazila ničesar, moj popravek pa je bil tudi povedan kulturno na 4 oči, ne tako, kot se je v zadevi iz tega tedna zgodilo meni. Italijanski predavatelj je literarnemu evangelijskemu junaku sicer v esperantu, a po italijansko pač rekel "potratni sin", Slovenci mu rečemo "izgubljeni sin", nesrečni prevajalec tega zaradi neznanja italijanščine pač ni mogel vedeti. Kar je tipično pri tej epizodi, je to, da je filister besede prevajal pravilno, smisla pa mu ni uspelo preoddati. Enako je zgrešil smisel in namen mojega prevoda Povodnega moža- v njem sem srečno in učinkovito poustvaril za esperantsko govoreče učinek, ki ga ima Prešernova pesem na slovenskega bralca. Smisel in namen poezije je užitek, ne filistrsko iskanje in celo izmišljanje in podtikanje napak.
Naj zaključim. Diplomiral sem na oddelku za klasično filologijo in mi esperantska slovnica res ne predstavlja težav. Ne hvala, ne potrebujem tečaja esperantske slovnice, kamor se me oholo napotuje. Z veseljem pa bi se udeležil tečaja esperantske konverzacije. Tudi bi bil vesel tečaja kreativnega pisanja- v kateremkoli jeziku. Sem profesor latinskega in italijanskega jezika IN KNJIŽEVNOSTI. Pregrizel sem se čez Vergilije, Ovidije, Tibule in Katule, Petrarke, Pascolije in Leopardije, videl pravila in jih videl, kako jih pesniki kršijo od pamtiveka. Vem, kako so stari in manj stari vrteli pesniško pero. Lahko ponovim za Dostojevskim: jaz vem za svoje mesto. Ukaza, naj svoje prevode in posnetke umaknem, kajpak ne bom ubogal, niti se pustil oštevati kot kak paglavec. In če komu moji prevodi in moja izvirna poezija ni všeč, mu odvrnem: NIJE ŽVAKA ZA SELJAKA.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
01. 04. 2021 ob 21:28

Pod tole lahko napišem samo: Bravo in odlična drža!!!

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
05. 04. 2021 ob 17:31
Spremenjeno:
05. 04. 2021 ob 17:41

Cenjeno uredništvo prosim za popravek. To zna biti sitno, ker svoje izdelke pogosto pilim :-)

Na mnogih mestih sem popravil metrum, nekaj kamnov spotakljivcev še ostaja.


De longe en Ljubljana fraulinoj belegas, 

ke Urška plej bela- loĝantoj ne negas,

de ŝia beleco komuna konsento,

por tio necesas neniu argumento.

Egale al stelo en frua ĉiel'

ŝi estis elstara virina model'.


De multaj fraulinoj, de kelka virino

okuloj larmiĝis sekrete sen fino,

ĉar plejan al Urška la viroj dediĉis

inklinon- la maskloj al ŝi ne sufiĉis.

Se ie en urbo aperis belvir',

ŝi tuje klopodis pri nova akir'.


Ŝi sciis promesi, ŝi sciis rifuzi,

ŝi estis afabla, kapablis konfŭzi

la korojn de knaboj iliajn gepatrojn,

ŝi kaŭzis korvundojn, dolorajn cikatrojn.

Ludantan kun viroj longtempe sen hont'

atendis kun iu pli forta renkont'.


Sur placo en urbo, sub verda tilio,

trumpetoj muzikis dancadis hom' ĉiu,

dimanĉe feliĉaj junuloj tagmeze

el tuta Ljubljana dancadis freneze.

Reĝino de balo- de Urška belec',

sed ŝi ne dancadis pro troa vantec'.


Petita de multaj ŝi čiujn rifuzas

dancadon rezignas- ekskuzojn ŝi uzas,

dum Urška hezitas, jam sun' malleviĝas,

mallum' proksimiĝas, jam nokto fariĝas.

En turo jam batis vespersepa hor'

tuj kiam ŝin tuŝis dancema humor'.


Ĉirkaŭrigardanta iun elektanta

ekvidas: ĉe tablo sidas eleganta

junulo, al kiu neniu egalus,

en lian brakumon fraŭlinoj enfalus.

Lin ĉarmi ekstaras aspiro en ŝi,

okulojn kokete ŝi turnas al li.


Li tion rimarkas, aliĝas al Urška,

"Ĉu vi volas danci?" kun voĉo li bruska

demandis, "Ĉe enfluo de Sava rivero 

kaj Donava mi aŭdis pri vi, jen mistero, 

jam Uršika bela, vin, mia ideal',

mi, Uršika bela, invitas al bal'.


Li tion dirante sin klinas profunde,

ridetas la bela knabino aminde,

"Ĝis nun mi ne dancis eĉ ne unu paŝon,

ĉar vin mi atendis, jen veran malkaŝon.

Ni dancu ĝis kantos la najtigal'

la suno subiras, finiĝas la bal'.


Ŝi prenis la manon de bela junulo,

kaj ili ekdancis antaŭ la okuloj 

de ĉirkaustarantaj enviaj virinoj,

egale se ilin portadis flugiloj.

Ne estas videbla, ĉu tuŝas la pied

la teron simile al kirloŝtormet'.


Miregas vidantaj ne kredi povantaj

kaj tuj muzikistoj eĉ ludi ĉesantaj,

trumpetoj la voĉon ne plue eldonis,

per piedoj junulo batante brusonis.

"Ne ŝatas mi arton de la violon'

ektondru alia terurega son'!


Tuj tuj proksimiĝis la nigraj nebuloj,

ektondris ĉielo, ekbrilis la fulmoj,

olrelsurdiganta de ventoj muĝado,

eksonis de la riveretoj zumado.

La haroj de ĉiuj ekstaris pro tim'

o ve, o ve, Uršika, povra anim'!


"Ne timu, mi Urška, rapide nur saltu,

ne timu," li diras "ne timu, ne haltu

ne timu riverojn bruege zumantajn,

ne timu vi ventojn fortege muĝantajn.

Rapide turniĝu la piedoj en danc',

rapide, rapide eĉ pli ol la lanc."


"Oh, nur iomete ni haltu mi kara,

por ke mi ripozu, eksterordinara

laceco min tedas." "For estas Turkio,

ni devas nin streĉi, ne helpas nenio.

La ondoj vin vokas de Sava river'

en blanka Turkio, de mi naskiĝter'."


Post tio dirita tuj ili rapide

pli fore pli fore dancadis senbride,

sur bord' de Ljubljanca turniĝis trifoje,

dancantaj sin ĵetis en akvon malĝoje.

Ekvidis la homoj vorticon en flu'

sed la belulinon neniu iam plu.


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 04. 2021 ob 17:36

Urejeno, piljenje je dobro,

lp, Ana

Zastavica

Gregor Markič Factotum

Poslano:
05. 04. 2021 ob 17:54

Hvala, Ana. Imaš prav.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Gregor Markič Factotum
Napisal/a: Gregor Markič Factotum

Pesmi

  • 18. 03. 2021 ob 20:07
  • Prebrano 742 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 124.88
  • Število ocen: 7

Zastavica