VRTNICA
Rušijo mi vse mostove,
zapirajo v svet zidov,
jutro dneva se boji,
trepetaje čas hiti,
še okna mi zastirajo in
ulice izpirajo,
na njih odmeva
le še strumni,
enoumni korak.
Podirajo mi svet.
Pa vendar me ne morejo zatreti,
lahko mi pomendrajo,
dušo in srce
a zavesti ne,
ona se krepi,
okov ne dovoli,
srce je trmasto čeprav trpi in
gre naprej,
duša pa rodi
svoje najlepše cvetove,
te vrstnice nihče ne pomori.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
- 18. 03. 2021 ob 12:23
- Prebrano 256 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 58.69
- Število ocen: 2
