Umetnost je klopčič niti

v platno čutil skrbno vtkan,

umetnost je dušni čaj,

s soljo in sladkorjem sladkan.

Umetnost je škrlatni cvet

z drhtenjem in trnjem obdan -

včasih sladko nas zaziblje,

a včasih predrami iz sanj.

Umetnost ni reka, ki zajezena stoji;

včasih le mirno se ziblje, a včasih vsa besna kriči.

Umetnost prestaplja bregove

čútenj, sanj in spoznanj,

kot luna na nebu se giblje

iz dneva v dan.

Umetnost se radodarno odpre

za vse čuteče ljudi,

umetnost zažira se v kožo

in skozi mreno zapluje v kri.

orfej