Nekje tam spredaj,
za zadnjim vogalom
dotikajoč se roba modrine,
uživam v trenutku
ko se rojevaš v času mojih sanj,
luknjičave misli
mi strneš v podobe,
z nežnostjo
se prebijem do sladkih poti,
spustim v modrino
tvojih kristalnih valov,
ki butajo le vame
in me nosijo
in me začarajo,
ko se skrivnostno zableščijo
skozi prosojno tančico,
da začutim svoje telo
preden padem
in me vsrka moj jaz,
kjer me nihče ne vabi
v zvezdnato nebo,
kjer nihče ne spremlja moj šepet,
zato nasmehni se mi zdaj
v času mojih sanj,
z ustnicami oteklimi od poljubov.
Suzana Kavka