Dolgčas se vame zažira,

hrani se z mano,

mi jemlje energijo,

telo mi do konca nadzira.

Razmišljam,

kako bi iz krempljev se mu izvila,

vendar je že korak pred menoj,

mi ne da miru,

vsako mojo idejo že vnaprej demantira.

Zares težko ga je pregnati,

vendar moram zobe mu pokazati.

V trenutku, ko ni zbran,

pograbim priložnost in mu ubežim,

najlažje s kopico dobrih idej se ga znebim.

Stisnem ga v kot,

držim ga za vrat,

ne dovolim mu razmišljat

in načrtov dolgočasnih kovat.

Spustim ga šele,

ko se preda

in mi ne more več škodovat,

takrat se pobere vstran

in dolgčas je zame

samo še en zdolgočasen škrat.

darjapeterin