Morda je nekdo nekoč v tomun zalučal kamen. Se zgodi - spotomá - za nalašč, ker lahkó - to še ni prepovedano. Za sonce v krvi danes ni prostora. In rdeča nikoli ne bo bela. Mogoče bo referendum ponovno ponovljen? Mimogrede, za sproti, ker je lahkó - in v tretje gre rajši. Je bolj omamno, bolj vzburi, bolj pritegne. Lepote dna ostrle so dan v poletju. Žal mi je za tiste, ki sprejemajo surove odločitve. Pa kaj pomaga obkrožena številka?

Demokracija je kolumna, ki narekuje.

Dejstvo je - in stališča omadežujemo - vsak dan znova. Na sipinah cepetajo in mrgolijo odvžene skrivnosti. Gremo se igrati spontanosti - naše skupne norosti? Eden od drugega. Zmečimo si v telesa vse, kar nas ovira - naše karcenogenosti, ki se zbirajo v naših celicah. Brez prežvečenih iluzij, brez utvar, brez zahtev, brez zamer in tokrat prosim res brez fig, ki gnijejo v žepih.

Osmislimo in udejanimo glas - izgubljen v družbeni apatiji.

Zamegleno je. Oči so bodice. Besede so težke. Možgani scentrifugirani. Tako daleč smo že prišli, da posameznikova mnenja več ne štejejo, ker baje gre za dejstva. Globoko sem šel, tako blizu so - pa jih ne vidim. Tako daleč letijo - pa jih ne slišim. Popačena podoba procesira statistiko. In je demokracija - zame, zate, za skupnost. Stališča so dovoljena - zgolj tista pravilno požegnana. Radi imajo popredalčkanost - našo in vašo. Njihove koncepte zavračamo. Smo večja dodana vrednost. Zato imamo prvoredne rase, mednožne preglede ter psihiatične obravnave poslancev, kar na seji Državnega zbora?

En odloča, drugi mu sledijo. In reklame prodajajo igro, prezir, sovražno nastrojenost do vseh, ki zavračamo politiko bodečih Než. In si drznemo biti nejeverni Tomaži in prismuknjeni Rožleti.

Jernej Jager