Igra mušic in klopi se spuščajo iz pajkovih mrež. Prižgal sem papirnat plamen v tvojem ozvezju - in ti ga nisi ugasnila. Sprejela si ga s hvaležno besedo.

Pokliči me po imenu - in povej mi, da sem vreden tvojega razumevanja. Kam sva skrila kri - in kje so doma najini tolmuni ljubezni?

Na cesti izlijem dušo, pokrijem ponos z volneno odejo - in počakam na trenutek, da ti povem zgodbo, ki se je neke noči odvijala med nama. Ko bila sva še otročja. Zgodil se je bežen prelet grlic - in v Šmartinskem jezeru so plavali labodi. Rada sva zlorabljala cvetove marjetic - za igro, za pregon dolgóčasja. In ob koncu izštevanke sem na dlan položil zlate semenke in zamahnil z njimi proti nebju. "Za otroke gre" - sva dejala! Za cel otroški vrtec sem jih naštel. In ti si se sramežljivo hihitala in me objemala s pogledi - a dotika proti meni nisi sprovedla.

Regrat se je razpihal po tvojem lasišču in veter je odnašal poletni mrak. Lizala sva kepice sladoleda ujete v sladek kornet. Slad je tekel po prstih - zaprla sva se v mehurček - in med nama se je začel z ustnicami plésti dolg diskúrz o filozofiji Amôrjev.

Jernej Jager