Ogrlica
Oči
postojijo
v noči.
Spočijejo,
znočijo.
Obraz
ostaja
v
svetlobi.
Obe očesi
svetita.
Ni utvara,
ki sanja sen
oblakov neba.
Siva
je
barva
upanja,
rumena
slutnja
poljuba.
Obljuba
rdeče
zre
v sonce.
Všečno
je
pisano
v
brazdi
brezdanjega
spomina.
Globina
je
barva
akvamarina.
Postoj
ob pomolu,
kjer
človek
vidi
ljudi
v
čudežni
barvi.
Obstoj
v
zgovorno
nemi
govorici
razdalj.
Pleti,
izvezi
si
srčno,
položi
s
sidrom,
pristan.
Tako
domač,
tako
notranje
znan.
Pesem Ogrlica je za Hope
postojijo
v noči.
Spočijejo,
znočijo.
Obraz
ostaja
v
svetlobi.
Obe očesi
svetita.
Ni utvara,
ki sanja sen
oblakov neba.
Siva
je
barva
upanja,
rumena
slutnja
poljuba.
Obljuba
rdeče
zre
v sonce.
Všečno
je
pisano
v
brazdi
brezdanjega
spomina.
Globina
je
barva
akvamarina.
Postoj
ob pomolu,
kjer
človek
vidi
ljudi
v
čudežni
barvi.
Obstoj
v
zgovorno
nemi
govorici
razdalj.
Pleti,
izvezi
si
srčno,
položi
s
sidrom,
pristan.
Tako
domač,
tako
notranje
znan.
Pesem Ogrlica je za Hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 10. 07. 2009 ob 21:19
- Prebrano 1112 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 630
- Število ocen: 19
