brez konca
upanje se razblinja
kot megla v jutranjem soncu
izginja izpred oči
prebujajo se vklenjeni dnevi
obarvani z raznimi različicami
lajnasto čivkanje bogov
nas ne reši iz močvirja lastne omejenosti
...zmaju zrastejo vedno znova nove glave...
Lp,B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 11. 03. 2021 ob 19:18
- Prebrano 406 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 82.45