Hotel sem poiskati
najino staro jablano
ob vznožju hriba,
pri kateri sva se skrivoma dobivala
in odkrivala prve skrivnosti ljubezni,
brž ko je temina večera
zakrila najine zasledovalce.
Začetna slast
prvih nerodnih poljubov,
dišečih po tvoji bližini,
zobeh, koži in slini
mi je ostala v spominu
za vedno.
Pot do vznožja hriba mi je v mislih
bila znana in prepoznavna,
toda stare jablane,
kakor tudi hriba,
nikakor nisem našel.
.
Na tistem mestu so bile
le neke nove stavbe,
z lesketajočo se pločevino
vozil najnovejših znamk
pred njimi.
Hriba ni več,
niti najine stare jablane
in tvoja usoda
je popolna neznanka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!