Zmajevka
Divjajo zdaj v meni temni viharji,
po koži se plazi sajasti dim,
iz žrela nesnovno črnilo zarjove,
papir se raztrga v nem krik bolečin.
Z repom morim zvodenele obljube,
jih pahnem pred duri nevednih oči,
v mojih se ogenj z zankami meša,
dokler v sled resnice ne spravim laži.
Prihajam iz zrkla preglednega časa,
sem zmajeva kri in tvoj dušni pastir,
na čelu globoko ti pego izdolbem,
kot davek na strah ali notranji mir.
po koži se plazi sajasti dim,
iz žrela nesnovno črnilo zarjove,
papir se raztrga v nem krik bolečin.
Z repom morim zvodenele obljube,
jih pahnem pred duri nevednih oči,
v mojih se ogenj z zankami meša,
dokler v sled resnice ne spravim laži.
Prihajam iz zrkla preglednega časa,
sem zmajeva kri in tvoj dušni pastir,
na čelu globoko ti pego izdolbem,
kot davek na strah ali notranji mir.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
- 10. 07. 2009 ob 09:58
- Prebrano 1593 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1098
- Število ocen: 34
