PRISTAN

Previdno se ti bližam kot počasen val.
Odeta si v bela jadra, potiskana
z mojimi zazrtji. Tujca sva na tem planetu,
iz polteme sva prispela in se še čudiva.

Sonce poplavlja polovico obzorja.
Kiti se kot kristalne podmornice
dvigujejo na površje, nama v pozdrav.

Medla, sinja svetloba se razliva
pod stopali. Nobenih pošasti ni v tem
oceanu in na njegovem steklenem dnu
se  v pramena lomijo odsevi belih zvezd.

Tujca sva še v tem prisanjanem svetu,
z globokimi dihi presevava meglico noči,

lomiva kruh in si nežno pljuskava
ob kožo, medtem ko se razgaljava
z na novo izumljenimi slovarji bližine.

Srečko Luštrek

DragoM

Poslano:
06. 03. 2021 ob 22:50

Kjer vržeš sidro, tam naj bo tvoj pristan!

Lp, Drago

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
07. 03. 2021 ob 07:19

To drži, Drago - ali pa tudi v obratnem vrstnem redu. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Srečko Luštrek
Napisal/a: Srečko Luštrek

Pesmi

  • 06. 03. 2021 ob 15:29
  • Prebrano 206 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 145.65
  • Število ocen: 9

Zastavica