Previdno se ti bližam kot počasen val.
Odeta si v bela jadra, potiskana
z mojimi zazrtji. Tujca sva na tem planetu,
iz polteme sva prispela in se še čudiva.

Sonce poplavlja polovico obzorja.
Kiti se kot kristalne podmornice
dvigujejo na površje, nama v pozdrav.

Medla, sinja svetloba se razliva
pod stopali. Nobenih pošasti ni v tem
oceanu in na njegovem steklenem dnu
se  v pramena lomijo odsevi belih zvezd.

Tujca sva še v tem prisanjanem svetu,
z globokimi dihi presevava meglico noči,

lomiva kruh in si nežno pljuskava
ob kožo, medtem ko se razgaljava
z na novo izumljenimi slovarji bližine.

Srečko Luštrek