Zaprta v templju
sem štela dneve
in čakala
pazila ogenj,
da ne ugasne...
Mrtva gledala
sem rdeče zublje
lizali so stene
mene
a bili so hladni
mrzli
kakor jaz
slepa duša
vdana v usodo
....
ki sem jo vzela
v svoje roke

podrla sem tempelj
razmetala kamenje
pogasila ogenj,
ki me je hladil,
omejeval,
ranil,
stopila na plano…
v srečo
in radost
prižgala nov ogenj
plašen plamenček,

moje ljubezni svetloba,

varujem ga
negujem
skrivam
vroč je
žari
polni me

z življenjem

močjo
in nežno šepeta
jaz sem tista…

ki ga bom večno pazila
ljubila



in vedno znova
podžigala

jaz sem tista…

Vestalka