In cokli se na pedalu mestnega kolesa ne znajdejo, ko mlinske veternice so varno zložene na krmilu. Vržem šopek tulipanov na realna tla, prepojena z vlago, slojem morske soli ter peskom apnenca. Stopam zemljepisno nizko, in voda je miselno razodetje. Na cestišču spaja elementarnost. Tihoma štejem - in (v glavi) premlevam, odpadle liste - in vidim kako iz moje duše in srca odteka umazanija sodobnega sveta.
in
Skrijem se pred gestapom v poslovno stavbo (za knjižno polico) v središču Amsterdama in upam, da me ne doleti četrti kolovoz z letnico 1944. Mostovi se dvigajo, ladje plujejo po vodnih kanalih.
ter
Vse to in še mnogo več je sedaj zares na veliki preizkušnji - ter na nek način odraža duh trenutnega časa. Ljudje so / smo zaskrbljeni zaradi povečanja polarizacije in svobode, ki ni tako samoumevna za vsakega, kot bi morala biti. #OpenUp! S tem sloganom vabim vse ljudi, da se odpremo drug drugemu, da se odpremo različnim mnenjem - in da smo ne nazadnje odprti do življenja samega. Vsak dan, znova! Vse bo enkrat odšlo... Virusi, strahovi, pritiski, žalost. Le nekaj pa bo z zlatimi črkami zapisano v večnost - pravi ter dobri ljudje!
Nočem umreti na realnih tleh prepojenih z vlago, slojem morske soli ter peskom apnenca v koncentracijskem taborišču Bergen Belsen.
Ljubezen, zvestoba in opravičilo - zelnáte trajnice.
Kar potegnilo me je v Amsterdam:)
Damjana, tudi mene vleče Amstedam in celotna Nizozemska že lep čas. #OpenUp
Hvala na komentarju :) Lp
Jernej, za vejico pa (kot sva rekla že prejšnjič) je presledek, prosim, popravi zapis, velja?
Lp, Ana
Ana! Popravljeno! Hvala in lp =)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!