Skalnati predori sanj,
so obsijani z lučjo blede lune.
Ti nenadoma izginejo.
In tam stojiš na pozabljeni jasi.
Siva zalesenela pobočja rastejo med njimi,
med njihovimi linami kratkotrajnega in bledoličnega sveta.
Nekaj se zgane,v nenadnem strahu tuleče noči.
Nastane tema,po kateri se oziraš na davno življenje,
na veličastno davno pot.

Tedaj se ozreš v nebo.
Med pozabljenimi sencami oblakov ,
v sledeh njihovega potovanja, vidiš zaledenele zvezde.
Začutiš jih.
Občutiš njihovo zmrzal,
njihovo pradavno moč.
Slediš temu vzorcu po nebesnih poteh,
ter ugotoviš ,da je tema le minljiva stvar,
da se za njo skriva svetloba bledih zvezd upanja,
upanja za boljšo prihodnost dobremu svetu.

Avrelius