Težek čas v kaplji rose se zbira na obrazu, in bučijo nemiri v zadolženi Sahári. Pijemo pivo in zraven grizljamo globoke pogovore. In Sahára se suši in mi izhlapevamo od neiskrenosti. Raznaša nas puščavski veter, smo mivka, doma na severu Afrike. In znajdemo se na Triglavskem ledeniku in poljubljamo se na površini in ostajamo na višini - namesto, da bi se potopili v globeli.

To ni vojna, in to zagotovo ni tekmovanje. Ni retorika in ne želimo si površinskih pogovorov.

Povej mi iskreno, zakaj si danes tako jezen in utrujen?

Povej mi, od kod - (in kje) na površju kože nosiš tisto brazgotino, ki jo skrivaš pred svetom?

Povej mi, kdaj ti srce trepeta od strahu?

Povej mi, kako si preživljal poletja kot otrok? Kdaj si se naučil plavati in kdaj si prvič naredil preval nazaj v morju?

So te starši imeli radi?

Povej mi, katero čokolado si imel včasih najraje?

Povej mi, zakaj ne verjameš v naključja?

Povej mi, zaradi česa si nazadnje jokal?

Povej, o čem si danes sanjal?

Ne želim se pogovarjati samo o vremenu. Govori, pripoveduj, interpretiraj zgodbo. Zaupaj se mi, poslušam te. Jaz bom tiho. Tokrat zares, in po licu mi bodo tekle slane reke od ponosa, ki je zašel v krvni obtok. In lahek bo čas v kaplji rose, in pivo bo hladno in vesel sem, in ti si nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v življenju.

Rad te imam - nimaš pojma, kako zelo rad! Iskreno, predano ,brez pričakovanj, brez zahtev, brez pojasnil, brez besed - v tišini in usta so tesno zaklenjena. In pogôvori med nama so odveč. Govorijo dejanja - tvoja dejanja  namenjena meni, zame - iz njih kaplja hvaležnost - kot rosa, zbrana na obrazu, pada direktno v srce.  Ker vedno bom na tvoji strani. Verjemi mi.

Jernej Jager