Kaj se naj izriše

kadar pokrajine ni

in so ostale le zareze

nostalgije

na nekakšnem kamnu

niča

na srcu 

ki lovi medvdihe

brez prehodov

ki jih nudi blues

Ah

metronom ur

kot pesek med prsti

sipi čas

ko veš

da bo ovinek dolg

ko duh razpade

na črke

in ima jutranja kava

okus po neprespani 

noči

Ker to je brezvetrje

in dobro je

pograbiti vesla

narediti

nekaj zavesljajev

iz navade

in obupa

napisati manj pesmi

in se na ničelni točki

trdneje oprijeti

trebušastega Oceana

miko