Strah me je teme
Strah me je teme,
strah me je,
da v njej zagledal bom lastno temo,
da spregledal bom skozi zaprte oči,
strah me je,
bojim se noči,
lahko da se prižgejo teme luči,
strah me je pozabljenih dni,
(in) - dni, ki prihajajo, želim si ujeti,
jih s svojo svetlobo temi odvzeti…
Strah me je teme,
zato sem svetloba,
svetloba do groba,
svetloba za oba,
ki naju veter časa odnaša preko plitvin srca…
Zdaj sem svetloba,
svetloba za oba,
za oba, ki potujeva preko groba.
- Premagala sva smrt,
odnešen je mrtvaški prt
in tam naju čaka rajski vrt,
ki obdeluje ga ljubitelj teme - (sosedov) krt…
Jure, bodi svetloba, tema pa je včasih potrebna, da le to poiščemo. Zame trenutno malo preveč teme v zapisu, verjamem pa, da v naslednji pesmi že odsev mavrice. Čestitke:)
Lp, Stojan
Stojan Knez, hvala ti za pohvalo in spodbudo.
Glede pesmi pa, trenutni navdih glede na trenutne občutke. Na začetku res veliko črnine, ampak že (ali šele?) v zadnji vrstici se pojavi humorističen odsek (sosedov krt). In včasih je dovolj beseda, da zazremo svetlobo na koncu tunela.
Mavric je pri meni malo - Crno bijeli svijet (Prljavo Kazalište)...
Lp, Jure C.
JureC, prav je pisati po navdihu trenutka, le tako so pesmi resnično naše. Mavrica, pa saj veš...,tudi v naravi ni vsak dan:)
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JureC
- 21. 02. 2021 ob 11:21
- Prebrano 299 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 87.33
- Število ocen: 4