Spomini
v nemirnih mislih
kot roji besnečih
čebel se pode.
Pridrejo nenadoma,
kdo ve iz kakšnih
skritih zavojev
v centralnem labirintu spomina,
da neusmiljeno
zasekajo svoja strupena,
naostrena žela
in moram vedno znova bežati
iz lupine svojega telesa.
Kot da iz nešteto
trpečih spominov
je stkano življenje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!