Žvrgolenje slavčkov riše fraktale

na notno črtovje jutra

in ponikne v zemljo.

Žuborenje potoka se pretaka

iz noči v dan,

kot brezskrben smeh otroka

v toplem, varnem naročju.

Belijo se debla brez.

Rožnata predigra se spremeni

v veliko, rdečo piko na vzhodu.

Ponuja se čista, brez sramu,

potem se razlije čez svoje robove,

v zaslepljujočo svetlobo.

Za nekaj trenutkov te obliva,

dokler ne zaščemi v očeh.

Pripreš jih, z njeno pasliko.

Mrežnica ve,

koliko svetlobe preneseš.

nada pecavar