Še nism biu v Atenah, še nism šou u Rim,
use počitence doma na kavču preležim,
od znotraj nism vidu še trajektov pa letal,
počitnikujem u dežju na sončni strani Alp.

Še nism jedu tuje hrane, pil tujih pijač,
če bi mel tujo punco, bi kušval jo po domač,
edini znani kos sveta, mi je moj mali dom
use kar vem, je to, kje sem, pa kje ankol ne bom.

V knjigah občudujem slike templov, piramid,
tud jest bi hotu na Jamajko / travo it kadit / buče it sadit,*
jest berem potopise potovanj v Pakistan,
od tega, da doma tičim ceu cajt, sem že bolan.

Študiral sem swahili po metod Rosetta Stone,
kuga mi to pomaga- če doma sem, je zastonj,
najdelj, de sm pršou, je blo enkrat polet na Bled,
na žalost je bla taka gžva, dej blo za znoret.

Gregor Markič Factotum