Dehidriran

Obžalujem, da posušenega sušca leta XX nisem začel pisati dnevnika, in vanj dnevno pljuvati besednih frazemov in tihih aforizmov ter političnih bajk. Lažje bi bival v kletki, ko dušil bi se v polpretekli zgodovini, poučeno bi si šepetal kako se je, in kako se še bo življenje spremenilo. Po drugi strani pa me ob miselnem vzgibu zadavi pogled na stopnišče pred farno cerkvijo. Svetišče, kjer se čas nikoli ne ustavi, (tudi sedaj ne) in blazinice prstov na levi nogi poljubljajo obnohtno tkivo desnega palca.

 

Čutim potrebo po dovodu kisika, in topla kri ostaja zatohlo skrita v mitohodrijih.

 

Čutim potrebo po mamljivem košču LXX čokolade, in vem, da se mi bo kakavovec razlival po žolčnih izvodilih še naslednjih LXX dni. Ta podatek boža mojo zdrobljeno vest. Šole so bile zaprte XC dni, zaradi okuženosti, ki je bila, (in še vedno je!) skrita v bolnišnicah ter domovih za starejše občane ?

 

Čutim potrebo po kozarcu vode, in želja po brezbarvni tekočini suši črevesno floro, in misli so polne zasičenih kislinskih nadomestkov.

 

Sredi zaledenelih ozàr na koncu objektivnega poročanja - nekje na sredini slepe ulice - najdem zavetje v žutem magazinu v tujejezični zgodbi, ki govori o Opatiji in Jadransko območje izropano je morske soli. In spet sem dehidriran, in vnovič sem izven okvirja elektrolitskega ravnotežja.

Jernej Jager

Tanja Ocelić

Poslano:
18. 02. 2021 ob 11:23

Rada imam drugačnost... in to je to ... bravo! Lp 

Zastavica

Jernej Jager

Poslano:
18. 02. 2021 ob 15:30

Hvala lepa. Sem vesel, da ti je pesem všeč! Lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 02. 2021 ob 12:23

Zanimiva pesem, morda le nekaj drobnarij (in vejic ;):

Obžalujem, da posušenega sušca leta XX nisem začel pisati dnevnika, in vanj dnevno pljuvati besednih frazemov in tihih aforizmov ter političnih bajk. Lažje bi bival v kletki, ko dušil bi se v polpretekli zgodovini, ter poučeno bi si šepetal, kako se je in kako se še bo življenje spremenilo. Po drugi strani pa me ob miselnem vzgibu zadavi pogled na stopnišče pred farno cerkvijo. Svetišče, kjer se čas nikoli ne ustavi, (tudi sedaj ne) in blazinice prstov na levi nogi poljubljajo obnohtno tkivo desnega palca.

 

Čutim potrebo po dovodu kisika, in topla kri ostaja zatohlo skrita v mitohodrijih.

 

Čutim potrebo po mamljivem košču LXX čokolade, in vem, da se mi bo kakavovec razlival po žolčnih izvodilih še naslednjih LXX dni. Ta podatek boža mojo zdrobljeno vest. Šole so bile zaprte XC dni, zaradi okuženosti, ki je bila (in še vedno je!) skrita v bolnišnicah ter domovih za starejše občane? Razumsko nerazumski ukrepi, ko delo od doma ni zagotovljeno vsem !?

(razlaganje preusmerja fokus pesmi)

Čutim potrebo po kozarcu vode, in želja po brezbarvni tekočini suši črevesno floro, in misli so polne zasičenih kislinskih nadomestkov.

 

Sredi zaledenelih ozàr na koncu objektivnega poročanja - nekje na sredini slepe ulice - najdem zavetje v žutem magazinu v tujejezični zgodbi, ki govori o Opatiji in Jadransko območje je izropano je morske soli. In spet sem dehidriran, in vnovič sem izven okvirja elektrolitskega ravnotežja.


Sicer pa imeniten dialog z dandanašnjim družbenim stanjem,

lp, Ana

Zastavica

Jernej Jager

Poslano:
22. 02. 2021 ob 21:23

Ana ! Hvala za napotke, sem popravil ! Hvala. Lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 02. 2021 ob 09:19

Všeč mi je to poglabljanje dehidriranosti, ki v kontekstu te pesmi  pridobiva na številnih pomenih, čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Jernej Jager

Poslano:
23. 02. 2021 ob 11:37

Ana! Hvala za komentar in hvala za podčrtico ! Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jernej Jager
Napisal/a: Jernej Jager

Pesmi

  • 18. 02. 2021 ob 06:51
  • Prebrano 224 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica