Rada imam drugačnost... in to je to ... bravo! Lp 

Hvala lepa. Sem vesel, da ti je pesem všeč! Lp

Zanimiva pesem, morda le nekaj drobnarij (in vejic ;):

Obžalujem, da posušenega sušca leta ^XX nisem začel pisati dnevnika, in vanj dnevno pljuvati besednih frazemov in tihih aforizmov ter političnih bajk. Lažje bi bival v kletki, ko dušil bi se v polpretekli zgodovini, ter poučeno bi si šepetal, kako se je in kako se še bo življenje spremenilo. Po drugi strani pa me ob miselnem vzgibu zadavi pogled na stopnišče pred farno cerkvijo. Svetišče, kjer se čas nikoli ne ustavi, (tudi sedaj ne) in blazinice prstov na levi nogi poljubljajo obnohtno tkivo desnega palca.

Čutim potrebo po dovodu kisika, in topla kri ostaja zatohlo skrita v mitohodrijih.

Čutim potrebo po mamljivem košču ^LXX čokolade, in vem, da se mi bo kakavovec razlival po žolčnih izvodilih še naslednjih _LXX dni. Ta podatek boža mojo zdrobljeno vest. Šole so bile zaprte _XC dni, zaradi okuženosti, ki je bila (in še vedno je!) skrita v bolnišnicah ter domovih za starejše občane? Razumsko nerazumski ukrepi, ko delo od doma ni zagotovljeno vsem !?

(razlaganje preusmerja fokus pesmi)

Čutim potrebo po kozarcu vode, in želja po brezbarvni tekočini suši črevesno floro, in misli so polne zasičenih kislinskih nadomestkov.

Sredi zaledenelih ozàr na koncu objektivnega poročanja - nekje na sredini slepe ulice - najdem zavetje v žutem magazinu v tujejezični zgodbi, ki govori o Opatiji in Jadransko območje je izropano je morske soli. In spet sem dehidriran, in vnovič sem izven okvirja elektrolitskega ravnotežja.

Sicer pa imeniten dialog z dandanašnjim družbenim stanjem,

lp, Ana

Ana ! Hvala za napotke, sem popravil ! Hvala. Lp

Všeč mi je to poglabljanje dehidriranosti, ki v kontekstu te pesmi  pridobiva na številnih pomenih, čestitke,

lp, Ana

Ana! Hvala za komentar in hvala za podčrtico ! Lp

Ana! Opazil sem tiskarsko napako... 

KoščKu čokolade ! Dodaj k! Hvala

Super, da si opazil,

urejeno,

lp, Ana