Pesem se me je dotaknila, spremenila bi le klišejski verz:

Dvom mi je razklal dušo na dvoje (vsa, kar pišeš v nadaljevanju je odlično pokazan ta razkol) - morda bi bilo dovolj le: Dvom me je razklal? Morda bi odstranila tudi zadnja dva verza - vprašamo se: kaj novega prida pesmi? in če nič, potem črtamo ...

Lp, Ana

Spoštovana Ana!  Hvala za kritiko in usmerjanje. Predloge sem upošteval. Ne vem - kako se zdi sedaj?

lp   Bojan

Dvom me je razklal,

kot se razkrhne preperela

            veja na obrežju reke,

kot preseka grom tišino,

            pod svodom neba

in z njo

            in s tvojo

                           in z  mojo

bolečino se poistoveti,

s praznino večnosti,

ki je v svoji popolni

            absolutnosti

tako zelo, zelo tu prisotna,

                  zdaj in vselej.

Dvom mi je razklal

      dušo na  dvoje

            in njegov rep se vije

                  kot kača

                        med obema poloma.

Všeč mi je, vendar bi to razklano dušo na dvoje odstranila tudi z zaključne kitice ...

morda spet: Dvom me je razklal / in njegov rep ...

lp, Ana

Sem popravil.

lp   Bojan

Upam, da ti je tudi taka všeč - čestitke,

lp, Ana