ŠE...
Še tečeš v meni,
si kot voda.
Pereš mi kosti!
Zlivaš se v moje morje,
ko se zvečeri.
Dereš, režeš brazde
v že izmučene dlani….
Um skališ!
Ko tako nedolžen
pred menoj stojiš.
Ti v očeh so skrite,
slane, vode te deroče.
Vidim jim globine!
Objemi ta skelet,drhteči.
Um je že skaljen,
želim se v tvojo kožo preobleči. Silva
Napisal/a: Silva
Pesmi
- 15. 11. 2007 ob 10:32
- Prebrano 978 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 412
- Število ocen: 14