pohodil sem korake
v podhodu življenja
preskočil lužo sreče
ter pristal na pločniku pozabe
tam kjer igle pišejo življenje
sem prijel nesrečo pod roko
in odšla sva v park pogube
med prijatelje rujnih štefanov
bil sem nekaj čemur se reče človek
sedaj je preboden list papirja
z letnico rojstva na zadnji strani
ter popačeno sliko spredaj
Pozdavček, Pohandy, tretja kitica se mi zdi preveč razlagalna,
lp, Ana
morda tako mislim da je boljše
lp p
Ja, super je, čestitke k tej pesmi, ki posoja jezik odrinjenim na dno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!