Včasih si prav mašim ušesa,
da jih ne slišim.
Včasih pa poslušam.
Moram. Opravljivci!

Sem copy pastala
evo , tukaj imate:

Soseda: sindrom cankarjanski!
Lej jo.
Spet se žrtvuje.
Kako božje slovensko.
Soseda 2:
Bog stanuje nad Luno, taglasen sosed.
Skoz neki utruja, pa una njegova stalna muska.
Soseda : ha, ha
Soseda 2: Luna je zanj "taspodnja" snažilka.
Sej mu puca. Vse.

No, ne bi naprej.
Zmeraj me imajo za tasponjo.
Tisti (kako se piše? Bog!) zgoraj zato, ker stanujem
spodaj, pod njim, taspodnje afne, koklje pa zato,
ker sem prišla za njimi v bajto.
Prišlek pač.
(mislim, a obstaja ženska oblika za ta samostalnik?)

Ampak, saj veste, tema je.
Naša bajta je v zemljiški knjigi objekt Tema 23.

Lidija Brezavšček - kočijaž