in tvoj obraz

je posut s pegami

zvezd

tvoji udi

so že dolgo

otoki arhipelaga

od zaliva do zaliva

poznaš le ljubljeno

amfore polne

modrih globin

ki znova

gledajo sonce

in ti gledaš

kako nad oblaki

jadrajo drevesa

in iščejo prostor

kamor bi se vsadila

nad previsom

tvojih oči

gnezdi jelka

v laseh pinjole

predane vetru

utripajo

in hočejo naprej

brez strahu že

zbiraš sol 

in pozabljaš ustnice

na slanih licih

ljubezni

miko