Ko nekoč umre
KO NEKOČ UMRE
Ekstaza razburkanosti.
Nepojmljiva zgostitev kričeče tihosti
v zaledenelosti sprostitve.
Poker face.
Ujetost v dimenziji zaklenjene opojnosti.
Premikajoča lupina objemajočega niča.
Kriki duše bičajo hrepenenje.
Nekoč,
golota prebujene zavesti,
zdaj,
imunost na avtistične iluzioniste …
Čestitke
Svit, v naših življenjih je toliko odgovorov, pa jih večinoma ne vidimo... HVALA.
LP, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 12. 02. 2021 ob 11:07
- Prebrano 340 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72.62
- Število ocen: 7