
angel
ki nam postavljaš mejo
in mero
včasih
zasiješ na sencih
živega bitja
in človek
se spogleda
z brezdnom
ki skrije ga
odblesk sveta
zapognjen
kot na neprodirnem
zrklu
kačjega očesa
kdaj prisotnost tvojo
približa
vonj kadila
in te izda
zvrtinčen veter
povoskanega krila
spet radostno branje
iz razkritja
v iskanje
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!