Delam in še kar delam

V tej izčrpani vsakdanjosti

Ko nihče pravzaprav več ne ve

Čemu se pehamo za uspehom

In kaj je tisto kar nas nagrajuje

Vsakič ko prestopimo prag hiše

In zabredemo v še en korak dlje od sebe

Pred spanjem se včasih spomnim

Vprašati kako si kaj počneš

In koliko dni je že preteklo

Odkar sva zadnjič dvignil kozarec in

Nazdravili na kaj več kot le pretekle dogodke

In tiste stvari ki so naju veselile

Pred desetimi leti na obali Marseilla

Nekega dne bova prestopili ekvator

In ti boš v rokah držala vse tiste zgodbe

Ki sva si jih ob dolgih popoldnevih

Podajali za leseno mizo ob kozarcu terana

Primorskega sonca kozjega sira

In občutku da stvari vedno so

Točno takšne kot morajo biti

Arijana Novak