Poslavljaš se s podobo prsti v rokah,
da ti nikdar
ne bi bilo potrebno zares oditi.
In vendar moraš toliko osončij lastnega prostora
še odkriti ter naseliti
ogromno mest svojega časa.
Toda, kolikor močneje bo narisana zemlja
tačas bledela,
toliko več je bo okoli tebe.
Precej bolj zveste.
Dilema med nošnjo zemlje (morda tudi korenin) s seboj in ustvarjanjem novega mesta. Morda je narisana zemlja pravi kompromis. Ta, ki lahko pomeni ustvarjanje, dediščino misli ali pa morda celo občutek svobode ... Široko interpretativna pesem z močnim občutkom.
Čestitke,
H
Poslano:
10. 02. 2021 ob 07:06
Spremenjeno:
10. 02. 2021 ob 07:08
Helena,
najlepša hvala. Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!