bližina
na ustih je nasmeh
a oči so otožne
žalujejo z žalostjo
jesenskega jutra
ko se skrije sonce
znotraj
kajti zatemnjeno je
od bližnjih dogodkov
kot bi šel
skozi roso
kot da si tostran
in onstran vrat
nekdo ki ostaja
potem ko ptice odletijo
in nenavadno dostojanstvo
je v meglicah
mir neznan
brez misli
življenje smisel zre
nihče ne govori
ali razumeš
v kapeli
se oglasi zvon
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 04. 02. 2021 ob 15:11
- Prebrano 398 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.1
