
V bližnji gozd se je ovčka napotila,
srečala jelenčka, se zaljubila.
Nosil on okrog vratu je kraguljčke,
že v trebuščku čutila je metuljčke.
Letos res so zmedeni, čudni časi,
pa sta legla v listje tam na jasi.
Tu ljubezni žar prvič sta dojela,
nežno s pogledom čutno se objela.
Njuna srčka sta pospešeno bila,
vse to videla mična gozdna vila.
Ona postane, namesti se udobno,
v zraku zamahne s palico čarobno.
Zdaj pa v trenutku izginil je ves strah,
že zaljubljenca zasuje poseben prah.
Ta jelenček v sebi poln je obljub,
ovčki lepi nežno prvi da poljub.
Se okoli čutila vsa je sreča,
ovčka zdaj postane celo rdeča.
Ne dojame, da to se je zgodilo,
sluti, da med njima se bo iskrilo.
V času tem veliko se je doreklo,
mesecev pet prehitro je preteklo.
Zreta starša to otroško lepoto,
končno pregnala mučno sta samoto.
Stojan blizu si, a nekatere besene zveze bo trema še obračati, da boš ujel pravo metriko. Si opazil da si tokrat izbral način, ko mora biti vdak prvi zlog v vsakem verzu nepoudarjen?
PREJ
Se v bližnji gozd je ovčka napotila,
jelenčka srečala, se zaljubila.
On nosil okrog vratu je kraguljčke,
čutila v trebuščku prav vse metuljčke.
Res so letos zmedeni, čudni časi,
pa sta legla v listje tam na jasi.
Žar ljubezni prvič sta dojemala,
s pogledi nežno se že objemala.
Sta njuna srčka pospešeno bila,
vse to videla mična gozdna vila.
Pa postane, namesti se udobno,
v zraku zamahne s palico čarobno.
Zdaj pa v trenutku izginil je ves strah,
ker zaljubljenca zasuje čaroben prah.
Ta jelenček v sebi poln je obljub,
ovčki lepi nežno prvi da poljub.
Vse okoli čutila se je sreča,
ovčka zdaj postane celo rdeča.
Ne dojame, da to se je zgodilo,
ve, da med njima se bo še iskrilo.
V času tem veliko se je doreklo,
pet mesecev prehitro je preteklo.
In zreta starša to otroško čudo,
glavni rožički videti so hudo.
POTEM
Se v bližnji gozd je ovčka napotila,
jelenčka srečala, se zaljubila.
Okrog vratu on nosil je kraguljčke,
čutila je trebuščku vse metuljčke.
So letos zmedeni, res čudni časi,
pa legla v listje sta kar tam na jasi.
Sta žar ljubezni prvič res dojela,
s pogledi se najnežneje objela.
Sta *njuna srčka pospešeno bila, ? (*ok, no, pogojno)
opazovala vse je gozdna vila.
Postane, namesti se res udobno,
zamahne v zraku s palico čarobno.
V trenutku zdaj izginil je ves strah,
zaljubljenca zasuje čaren prah.
Jelenček v sebi je prepoln obljub,
in ovčki lepi prvi da poljub.
Vse naokoli vzniknila je sreča,
je ovčica postala čisto rdeča.
Dojela ni, da to se je zgodilo,
ve, da med njima se bo še iskrilo.
Se v času tem veliko je doreklo,
pet mesecev prehitro je preteklo.
In starša v to otroško čudo zreta,
??????????????????????????
lp, lidija
Lidija, hvala lepa, sem popravil, ko takole dalj časa tuhtam, o povdarjenih zlogih, se začne vse mešati, haha. Upam, da je zdaj bolje. Hvala tudi za napotek za delavnico, nisem vedel, da je to mogoče. Bom poslal kakšno pesem na "piljenje".
Lp, Stojan
Zelo luštna pesem. In predvsem meni osebno je konec prve verzije mnogo bolj všečen :-) Čestitke!
Hvala, očitno so okusi različni ...
LP, Stojan
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!